Dragi učenci, spoštovani starši, cenjeni sodelavci in vsi, ki obiskujete našo spletno stran,
ko se bližajo prazniki, se vedno znova zavedam, kako izjemni smo lahko drug za drugega. V šoli se vsak dan srečujemo s trenutki, ki nas povezujejo, nas včasih izzovejo, predvsem pa nas učijo, da je največja vrednost človek ob človeku.
Ko stopam po šolskih hodnikih, vidim drobne trenutke prijaznosti – pogled, ki pomiri, nasmeh, ki opogumi, besedo, ki dvigne. To so trenutki, ki gradijo naš svet in našo skupnost. Ob tem pa vem tudi, da ni vedno lahko. Včasih se vsak izmed nas znajde v skrbeh, dvomu ali stiski. Prav zato želim, da v teh prazničnih dneh še posebej čutimo, da nismo sami – da znamo prositi za pomoč, in da znamo poslušati, ko nekdo ob nas to potrebuje.
Iz srca si želim, da bi bil december čas varnosti, topline in spoštovanja. Da bi bila naša šola prostor, kjer nasilje ni sprejemljivo – ne v besedi, ne v dejanju, ne na spletu. Prostor, kjer si upamo reči: »Potrebujem te,« in kjer odgovor pride iskreno: »Tukaj sem.«
Hvala vsem – učencem za pogum in radovednost, staršem za zaupanje in podporo, zaposlenim za srčnost in predanost. Brez vas naša pot ne bi imela pravega smisla.
Naj bodo prihajajoči prazniki mehki, mirni in povezani. Naj nas spremlja občutek, da z dobroto vedno naredimo razliko. V novo leto pa stopimo skupaj – kot skupnost, ki verjame v lepoto sodelovanja in v moč človečnosti.
Vaša ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič
