Bila je sobota, 16. maj. Učenci zadnje triade smo bili namenjeni na izlet. Zbudila sem se v utrujeno jutro, z dežjem tlakovano. Kot zadnja sem ob 7. uri prispela na avtobus in vožnja, dolga tri ure, se je lahko začela. Nekaj časa nas je spremljala avtobusna kolona, a se je na srečo kasneje umaknila. Enako se je zgodilo z oblaki, ki so se vztrajno razblinjali in dokaj nepričakovano je posijalo sonce.
Na nas je čakal potep po avstrijski Koroški. Že na avtobusu smo od naše vodičke veliko izvedeli o Celovcu, Avstriji in koroškem plebiscitu, s katerim smo prepustili Celovec avstrijskim rokam.
Naš prvi ogled je potekal v Minimundusu, kjer so predstavljene makete skoraj vseh svetovnih znamenitosti v 25x pomanjšanem merilu. Tako nam je le en sprehod skozi park pričaral skoraj ves svet. Makete so nas izredno navdušile. Kip svobode, Sofijina katedrala v Kijevu, grobnica Tadž Mahal, Sydneyjska operna hiša, Kitajski zid, Slavolok zmage v Parizu, telefonska govorilnica v Londonu, NUK Ljubljana, Londonski Tower, radijski teleskop v Effelsbergu, stolp CN Tower, znameniti napis ”Hollywood”, Bela hiša, Blejski grad in otok na Blejskem jezeru, steklena piramida in katedrala Sagrada Familia, so le ene izmed 155-ih znamenitosti, ki so razstavljene. Bili smo tudi priča animaciji vzleta vesoljske ladje Space shuttle. Na koncu smo še naredili skupinsko fotografijo pod Eifflovim stolpom in že je sledilo vkrcanje nazaj na avtobus.
V načrtu je bil tudi ogled polotoka Maria Wörth in dveh cerkva na Vrbskem jezeru, a je bil dostop zaradi športne prireditve onemogočen. Zato smo se le peljali z avtobusom po severni strani jezera, ki ga kar ni bilo konca (skupaj je dolgo 16,5 km). Pogled na polotok in cerkvi ter na razgledni stolp, s katerega lahko vidiš celotno Celovško kotlino, je bil odličen.
Nato smo se zapeljali v prestolnico Koroške – Celovec. Vodička nam je razkazala nekaj pomembnejših zgradb, kipov in znamenitosti v središču starega mestnega jedra. V Deželni hiši smo se sprehodili po Dvorani grbov, kjer je pri kaminu kraljeval knežji kamen. Na njem so ustoličevali karantanske kneze in koroške vojvode.
Lačni smo se odpravili v McDonald’s. In že je sledila vožnja proti domu. Sončnemu dnevu v poklon smo se na poti ustavili v Dupleku na okusnem sladoledu, saj smo bili zaradi okvare naprave v McDonald’su zanj prikrajšani.
Prijetna teža današnjih doživetij je bila dovolj velika, da sem na koncu kar pozabila nahrbtnik v prtljažniku avtobusa. Še dobro, da so napake popravljive.
No, izleta pa ni potrebno prav nič popraviti.
Carina Petrič, 9. a, fotografije: Milena Krajnc
