Predstavitev in namen
Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, 27. januar 2026
V letu 2026 bo mednarodna skupnost že enaindvajseto leto zapored obeležila 27. januar kot dan spomina na žrtve holokavsta, ko so med drugo svetovno vojno Hitlerjevi nacisti v koncentracijskih taboriščih smrti usmrtili okoli šest milijonov Judov. 27. januar pomeni dan, ko so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz
blizu Krakova na južnem Poljskem.
Med aprilom 1940 in med decembrom 1944 je na tem kraju tragično preminilo okoli 1.5 milijona Judov, pa tudi več tisoč Sintov, Romov, Poljakov idr. V to koncentracijsko taborišče smrti je bilo pripeljanih tudi preko dva tisoč zapornikov iz Slovenije.
Ko so 27. januarja zavezniški vojaki osvobodili taborišče, so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov, med katerimi je bilo tudi 21 Slovenk.
Januarja 1995, ob petdeseti obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz, je tedanji nemški predsednik Roman Herzog razglasil 27. januar za dan spomina na žrtve nacizma, 3. novembra 2005 pa je ta dan, kot mednarodni dan spomina na holokavst razglasila tudi Generalna skupščina OZN v New Yorku.
Dan spomina na holokavst od leta 2008 obeležujemo tudi v Sloveniji.
Projekt KROKUS
Nastal je na Irskem izpod okrilja združenja HETI (Holocaust Education Trust Ireland). Pri nas ga koordinira center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Osnovni namen projekta je vsakoletna obeležitev mednarodne obletnice spomina na žrtve holokavsta s poudarjenim ozaveščanjem otroških žrtev. V ta namen društvo vsako leto podarja čebulice krokusov sodelujočim šolam. Učenci, ki sodelujejo v projektu, nato za posaditev, sporočilo ipd., tudi skrbijo. S posaditvijo krokusov naj bi se spominjali na 1. 5 milijona otroških žrtev holokavsta. Rumeni krokusovi cvetovi, ki cvetijo konec januarja, naj bi spominjali na rumene davidove zvezde, ki so jih te žrtve v času preganjanja morale nositi.
Gre za primeren način seznanjanja mladih s holokavstom in za ozaveščanje o nevarnostih rasizma in diskriminacije. Sodelovanje otrok pri spoznavanju holokavsta, sajenju čebulic in opazovanju rasti cvetov spodbuja k učenju strpnosti in spoštovanja.
Projekt se izvaja vsako šolsko leto, pri nas smo se vanj vključili v šolskem letu 2020/2021 in je namenjen otrokom starim nad 11 let. Vsako leto ga povežemo z obeležitvijo mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta.
Sodelujeta obe šoli (OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Grajena), vsaka z enim razredom.
Časovno bomo dejavnosti povezane s projektom izvajali skozi celotno šolsko leto, s poudarkom na glavni dejavnosti, ki je posaditev krokusov, jeseni vsako leto. Le – te nato meseca januarja vključimo v obeležitev mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta.
http://www.sinagogamaribor.si/slo/dediscina/projekt-krokus/
Razstave ob obeležitvi mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, dejavnosti
Letošnji spomin, bomo v okviru projektne teme »Projekt ŠOA – spominjajmo se«, na obeh šolah opremili s tremi razstavami, ki nam bo jih posodila Sinagoga Maribor:
a) Odprtje Dokumentarnih razstav Sinagoge Maribor
Na matični in podružnični šoli, bomo gostili tri osrednje razstave:
Zvezdna proga – razstava o holokavstu
Razstava predstavlja holokavst skozi podobe posameznikov z imeni in priimki in literature ter skozi subtilno doživljanje strahot in trpljenja mater, kot jo zrcali pisana beseda. Sestavljena je iz zgodovinsko-etnografskega dela (s poudarkom na usodi mariborskih Judov med holokavstom) in literarnega dela, ki se stvarnosti dotika preko književnosti.
Avtorji besedila: Andreja Babšek, mag. Klemen Brvar, prof. Boris Hajdinjak.
Svetlobne lise: biti ženska v holokavstu
V času holokavsta so bile ženske postavljene pred grozljive dileme. Ob tem so si še naprej prizadevale skrbeti za svoje otroke in tiste, ki so bili ranljivejši od njih, ter ohranjati tradicijo in vero, sodelovale so v odporniškem gibanju in pri reševanju pomoči potrebnim, hrepenele so po ljubezni in prijateljstvu, iskale uteho v umetniškem izražanju, z negovanjem svoje ženskosti pa so skušale obdržati vsaj nekaj človečnosti. Razstavo, ki pripoveduje njihove zgodbe, je pripravil spominski center Yad Vashem, za slovenski prevod pa je poskrbel Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Avtorji besedila: Yad Vashem.
Ohranjanje spomina – potovanja po holokavstu
Mednarodni strokovnjaki za oblikovanje in izobraževanje o holokavstu so izbrali 16 najboljših plakatov od več kot 300, ki so jih poslali študenti oblikovanja iz Francije, Izraela in Češke na temo »Ohranjanje spomina« (Otroci v holokavstu).
Avtorji besedila: Yad Vashem.
Razstave bomo družboslovci postavili konec meseca januarja 2026 in bodo na ogled do začetka meseca marca. K osrednjima razstavama bomo dodali tudi manjšo »razstavo« »Ohranjanje spomina – potovanja po holokavstu«, saj gre za predstavitev plakatov, ki so jih izdelali študenti grafičnega oblikovanja iz več evropskih držav.
Zraven tega bodo učenci v okviru Rap ustvarjali na temo “holokavsta” v okviru projekta krokus. Pomagali bodo pri zasaditvi krokusov in jih tudi ustvarjali (izdelovali ali risali). Prav te risbice in izdelane cvetove bomo, kot vsako leto, dodali k osrednjim razstavam in s tem povezali mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta s projektom krokus. Tovrstno medgeneracijsko sodelovanje se zmeraj izkaže za izjemno plodovito in predstavlja dober vzgib za prihodnost.
b) Razredna ura, radijska oddaja
V okviru obeležitve obeh projektov vsako šolsko leto dodatno spregovorimo in se posvetimo obravnavani tematiki. V tednu obeležitve bomo spominu namenili tudi razredno uro, kjer bomo poslušali radijski prispevek Radia Slovenija, ki smo ga ustvarili že leta 2022.
24. 1. 2022 nas je namreč obiskala novinarka Radia Slovenija (ga. Lidija Čokan). Skupaj z učenci smo podali izjave o obeležitvi in razstavah in tako skupaj z direktorjem Sinagoge Maribor g. Borisom Hajdinjakom, ustvarili dobršen del prispevka objavljenega (med drugim) na Radio SLO 1 – PRVI. Med izjavami za radio je tudi učenka, katere prababica je preživela taborišče. Da je vse skupaj še bolj ekskluzivno, ta preživela taboriščnica je kasneje postala prva ženska »županja« Ptuja.
Povezava do posnetka: https://radioprvi.rtvslo.si/2022/01/mednarodni-dan-spomina-na-zrtve-holokavsta/
c) Virtualno predavanje g. Borisa Hajdinjaka
Znovič si bomo v okviru pouka zgodovine v 9. razredu, ogledali virtualno predavanje direktorja Sinagoge Maribor, g. Borisa Hajdinjaka.
d) Razstava papirnatih krokusov
K osrednjim razstavam bomo dodali izdelane cvetove ali risbice krokusov, ki jih bodo ustvarili učenci v okviru Rap. S slednjim namreč vzpodbujamo medgeneracijsko sodelovanje in najmlajše povezujemo s predmetno stopnjo ter tako tvorimo celoto po starostnih obdobjih učencev.
e) Zasaditev
V okviru projekta Krokus, ki je namenjen mlajšim učencem, smo v jesenskem času v učilnici na prostem in pred osrednjim delom glavnega vhoda na OŠ Grajena, zasadili tudi rumene krokuse. V spomin na 1,5 mio judovskih otrok in tudi na tisoče drugih otrok, ki so bili žrtve nacističnega nasilja. Krokusi bodo doprinesli k izgledu, ko bodo pokukali iz zemlje in se razcveteli, kar se zgodi praviloma v mesecu januarju. Prav takrat obeležujemo mednarodni dan spomina in ti cvetovi simbolno spominjajo na žrtve holokavsta.
Sklep in načrti za prihodnost
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta seveda ni “lep” dogodek, je nekaj, kar človeštvo po defaultu mora obeleževati zaradi sramu in prizadevanja, da se nikoli več ne ponovi. Z veseljem lahko zapišem, da smo na naši šoli pri tem vsako leto boljši in aktivnejši. Z izkušnjami mnogih sodelujočih in povezovanjem različnih projektov, smo tudi opaženi na ZŠRS in nenazadnje tudi v Yad Vashemu v Izraelu. Moje končno poročilo roma namreč tudi tja. Zmeraj smo pohvaljeni, prepričan sem, da bomo letos še bolj. Vsako šolsko leto stremimo k povezavi in vključitvi vseh generacij otrok, kar je vsekakor posledica združevanja projektov. Krokus je namreč čudovito orodje s katerim se lahko dotaknemo tudi najmlajših, ki jim je drugače nemogoče razložiti grozote holokavsta. Navsezadnje gre za mlade ume, katerim se še ni potrebno ukvarjati z zgodovinskimi grozodejstvi človeka.
Kot koordinator mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta in projekta krokus moram na tem mestu pohvaliti in se iskreno zahvaliti vsem, ki so in zmeraj znova vlagajo vsaj kanček energije v to, da otroke opominjamo na pretekla grozodejstva. Do zdaj smo dokazali, da zmoremo skupaj ustvarjati zgodbe po katerih se drugi zgledujejo.
V prihodnosti vidim realizacijo projekta na širšem področju. Ker živimo v digitalni dobi, si želim, da bi projekt zaživel tudi na spletu. Slednje je mogoče s pomočjo ustvarjanja ti. virtualnih gredic, kjer bi lahko učenci skrbeli vsak za svoj cvet. Klasične zasaditve nikakor ne bomo opustili, le nadgradili jo bi še z virtualno. V tem primeru bi lahko vsakemu učencu omogočili, da svoj krokus zasadi in spremlja njegovo rast. Slednje sicer pogojuje uporabo računalniškega znanja, ampak prepričan sem, da zmoremo skupaj ustvariti primerno in kompetentno okolje, ki bo slednje omogočalo. Do sedaj smo projekt vsako leto nadgradili, kar bomo počeli tudi v prihodnje. Dobro, odlično, kot do sedaj.
Koordinator projekta: Aljaž Selinšek
