V torek smo se učili v učilnici na prostem, odpravili smo se na Haloško planinsko pot. Do izhodiščne točke smo se odpeljali z avtobusom. Pot je bila dolga, zelo se je vlekla. Ko smo prispeli do Haloz, smo bili lačni, zato smo po izstopu iz avtobusa pojedli svoje sendviče in sladkarije. Po malici smo začeli s pohodom.
Pot je bila zelo dolga in naporna, tudi malo blatna, na nekaterih delih strma, veliko smo se vzpenjali in spuščali po haloških gričih. Najbolj smo se veselili postankov. V olajšanje nam je bilo, da smo hodili po svežem zraku, mimo pašnikov, kjer smo opazili govedo, tudi telička. Ker smo veliko pojedli, smo malo težje hodili.
Končno smo prispeli na vrh. Ob cerkvici smo si privoščili še zadnji počitek, uživali smo ob prelepem pogledu na haloško pokrajino. Pojedli smo še naše preostale zaloge sladkarij, nato pa je sledil spust do avtobusov. Spust nam je povzročal kar nekaj težav, skoraj smo se kotalili, se veliko smejali, se igrali s kostanji.
Vožnja z avtobusom domov se nam je zdela krajša. Prispeli smo v šolo in pojedli kosilo. Učenje v naravi je bilo zabavno, veselo in poučno.
Luka Živkovič, Benjamin Meglič, Neva Bračič, Luka Lapi, 5.a
Foto: Edita Čelofiga